»Ko sem kot stečajni upravitelj v Avstriji prijavil terjatev za stečajnega dolžnika v nekem stečajnem postopku na Poljskem, kjer postopki trajajo celo večnost, smo čisto preprosto prej zaključili stečajni postopek z utemeljitvijo oz. sklepom, da če bi stečajna masa kadar koli iz Poljske kar koli pridobila, se to naknadno razdeli. In tako se je tudi zgodilo.«

»To so 'zdrave' terjatve, ki jih bo stečajni upravitelj lahko izterjal, je prepričan.«

»V bistvu nam je uspelo kar veliko terjatev izterjati po vsem svetu. Največja stečajna masa, ki nam jo je uspelo unovčiti do zdaj.«

»Ta je terjatev v skupnem znesku nekaj več kot 43.000 evrov prijavil tudi v stečaj zapuščine prejšnjega stečajnega upravitelja Borisa Kastivnika.«

»Danes je bil prvi sestanek z zaposlenimi, sodišče je danes izdalo sklep o začetku stečajnega postopka in tudi oklic za prijavo terjatev upnikov. Zaposlene smo seznanili s stanjem in tudi z našimi predvidevanji za naprej, kako bodo tiste glavne aktivnosti, ki bodo tekle z upravo – priprava pogodb o prekinitvi zaposlitve, popis premoženja, ugotavljanje terjatev. Najbolj važno pa je tudi premoženje družbe, na podlagi katerega bo potekalo unovčevanje in potem tudi poplačilo upnikov, med katerimi so prvenstveno prednostni zaposleni.«

»Zaposleni sodelujejo pri izdelavi zaključnih poslov, predvsem pri inventuri in popisu premoženja, izdelavi zaključnih bilanc, izterjavi terjatev, urejanju informacijskega sistema ter ureditvi statusa vseh zaposlenih.«

»Če je izterljivost številnih terjatev bolj slaba, potem se odločim, da ne bom šel v izterjavo, da ne zmanjšam stečajne mase. Za takšne zadeve ne potrebujem nobenih sklepov sodišča. V Sloveniji je za vsak ‘šmorn’ potreben sklep sodišča, v Avstriji samo, če bi prodal celotno premoženje in za nepremičnine, za kaj drugega ne. Za to odgovarjam sam.«

»Glavno oviro za zaključek stečajnega postopka bodo glede na znana dejstva predstavljali pravdni postopki, številne izterjave in postopki, ki bodo sproženi v Sloveniji in tujini. Če bodo zaključeni prej kot ocenjeno, bodo tudi vse ostale aktivnosti izvedene v krajših rokih.«

»Lažne račune v skupnem znesku okoli 400.000 evrov je nato kot prave predložil oškodovani slovenski banki v postopku odkupa terjatev ter jih s tem preslepil, da bo obveznost iz naslova odkupa terjatev v celoti poravnana, oziroma jim je prikrival, da obveznost ne bo mogla biti izpolnjena.«